OK Ptice :: 8 :: StudioFACA Forum

Ptice


Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 02.10.2008 02:46:02

[size=2]DROZGI (Turdidae) – z ok. 300 vrstami po vsem svatu razširjena družina 12 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter w:st="on" ProductID="33 cm"]33 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk. [/size]
[size=2]Imajo oster, vitek kljun in razmeroma dolge noge. Samci in samice so pogosto različno obarvani.[/size]
[size=2]Prehranjujejo se predvsem z žuželkami, sadeži, polži in črvi. Naseljujejo različne biotope, predvsem gozdove, vrtove in travnike.[/size]
[size=2]Gnezdijo v zakritih gnezdih na različnih višinah (na drevju, v grmovju in na tleh). So pretežno selivci.[/size]
[size=2]Predstavniki drozgov so med drugimi:[/size]
[?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /][o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Kos[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Mali slavec[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Cikovt[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Carar[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Brinovka[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Puščavski drozg[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Repaljščica[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Pogorelček[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Šmarnica[/size]
[size=2][/size]
[P class=Msonormal style="MARGIN: 0cm 0cm 0pt

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 02.10.2008 10:41:26

[size=2]SINICE ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Paridae[/I]) – družina 9 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="20 cm" w:st="on"]20 cm[/st1:metricconverter] dolgih ptic pevk, ki z ok. 50 vrstami naseljujejo odprte pokrajine in gozdove severne poloble.[/size]
[size=2]Dobro plezajo, imajo kratek in koničast kljun, prehranjujejo se z žuželkami, pozimi tudi s semeni.[/size]
[size=2]Gnezdijo v duplih. Predstavniki (vsi gnezdijo tudi v Sloveniji):[/size]
[?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /][o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Plavček ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus caeruleus[/I])[/size]
[size=2][/size]
Slika
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Velika sinica ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus major[/I])[/size]
[size=2][/size]
Slika
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Menišček ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus ater[/I])[/size]
[size=2][/size]
Slika
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Močvirska sinica ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus palustris[/I])[/size]
[size=2][/size]
Slika
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Gorska sinica ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus montanus[/I]) - zelo podobna močvirski sinici[/size]
[size=2][/size]
Slika
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Čopasta sinica ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Parus cristatus[/I])[/size]
[size=2][/size]
Slika

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 02.10.2008 10:43:19

[size=2]BRGLEZI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Sittidae[/I]) – družina 10 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="18 cm" w:st="on"]18 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk s 16 vrstami v gozdovih in parkih Evrazije, Avstralije in Severne Amerike.[/size]
[size=2]So čokate postave, lahko plezajo po deblih tudi z glavo navzdol, česar detli ne morejo,[/size]
[size=2]rep je kratek in jim služi za oporo pri plezanju, kljun je dolg in koničast.[/size]
[size=2]Prehranjujejo se predvsem z žuželkami in njihovimi ličinkami ter semeni.[/size]
[size=2]Najbolj znan predstavnik je okrog [st1:metricconverter ProductID="14 cm" w:st="on"]14 cm[/st1:metricconverter] velik brglez ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Sitta europea[/I]).[/size]
[size=2]Gnezdi v drevesnih duplih. Vhodno odprtino z ilovico zmanjša na velikost svojega telesa.[/size]
[size=2]Je ptica stalnica, gnezdi tudi v Sloveniji.[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
Slika
[size=2][/size]

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 02.10.2008 10:58:37

[size=2]DREVESNI PLEZALČKI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Certhiidae[/I]) – družina ptic pevk s 5nvrstami, velikimi 12 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="14 cm" w:st="on"]14 cm[/st1:metricconverter], v gozdovih in parkih večjega dela Evrazije, severne Afrike kot tudi S. in Sr. Amerike.[/size]
[size=2]Ko se opirajo na močna repna peresa, so podobni žolnam pri plezanju po drevju.[/size]
[size=2]Zgornja stran telesa je rjava s svetlimi lisami, spodnja stran pa je svetla. Imajo dolg in tanek rahlo upognjen kljun, s katerim pobirajo žuželke pod drevesno skorjo.[/size]
[size=2]Gnezdijo v špranjah in drevesnih duplih.[/size]
[size=2]Pomembnejša predstavnika sta kratkoprsti plezalček ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Certhia brachydactyla[/I]) in dolgoprsti plezalček ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Certhia familiaris[/I]).[/size]
[size=2]Oba sta si zelo podobna, le da ima prvi rjavkaste boke in nekoliko daljši kljun. Obe vrsti sta ptici stalnici.[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 03.10.2008 05:32:41

[size=2]MEDOSESI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Nectariniidae[/I]) – družina 10 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="25 cm" w:st="on"]25 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk, ki so po videzu podobne kolibrijem, čeprav z njimi niso v sorodu.[/size]
[size=2]Z ok. 100 vrstami naseljujejo tropske predele Afrike, Azije in Avstralije.[/size]
[size=2]Obiskujejo cvetove, samci so pogosto pisano obarvani in kovinsko lesketajoči.[/size]
[size=2]Večinoma imajo dolg, tanek in rahlo upognjen kljun z dolgim in ozkim jezikom. Prehranjujejo se z žuželkami in medičino.[/size]
[size=2]Na drevju in grmovju gradijo viseča gnezda. Eden najlepših predstavnikov je okrog [st1:metricconverter ProductID="10 cm" w:st="on"]10 cm[/st1:metricconverter] velik rumenotrebušni medoses ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Cinnyris venustus[/I]), ki živi v Afriki južno od Sahare.[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
Slika
[size=2][/size]
Slika

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 03.10.2008 05:36:06

[size=2]OČALARJI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Zosteropidae[/I]) – družina majhnih, 10 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="15 cm" w:st="on"]15 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk z ok. 90 vrstami iz Afrike, jv. Azije, Avstralije in zahodne Nove Zelandije.[/size]
[size=2]Perje je zelenkasto ali rumenkasto obarvano, večina vrst ima okoli oči kolobar iz kratkih belih peres.[/size]
[size=2](Žal nisem našla konkretnih imen predstavnikov)[/size]
[size=2][/size][size=2]
Slika[/size]

Slika

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 03.10.2008 05:41:39

[size=2]MEDARJI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Meliphagidae[/I]) – družina 10 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="45 cm" w:st="on"]45 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk z ok. 170 vrstami iz Avstralije, Polinezije, južne Afrike, zahodne Nove Gvineje in Nove Zelandije.[/size]
[size=2]Imajo dolg in tanek, včasih ukrivljen kljun, jezik je dolg in na koncu ščetinast.[/size]
[size=2]Hranijo se z medičino in cvetnim prahom. So opraševalci npr. evkaliptovih dreves.[/size]
[size=2]Predstavnik je do [st1:metricconverter ProductID="30 cm" w:st="on"]30 cm[/st1:metricconverter] velik pisani medar ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Prosthemadera novaezealandiae[/I]) z Nove Zelandije in bližnjih otokov.[/size]
[size=2]Oglašanje spominja na zvonjenje, oponaša tudi glasove drugih živali.[/size]
[size=2][/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 08.10.2008 05:13:21

[size=2]ŠKORČEVCI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Icteridae[/I]), družina ptic pevk z ok. 100 vrstami. Živijo v S., Sr. in J. Ameriki.[/size]
[size=2]Obarvani so različno, pogosto na črni osnovi rumene, rdeče ali bele barve. Imajo dolg in koničast kljun, osnova zgornjega dela kljuna je podaljšana do čela. [/size]
[size=2]Predstavniki: [/size]
[?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /][o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Rižev škorčevec ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Dolichonyx oryzivorus[/I]) je veliko okrog 17cm. Živi v južni Kanadi in na severu ZDA.[/size]
[size=2]Samec je črn z belo trtico, belo progo na hrbtu in rumenim tilnikom.[/size]
[size=2]Zadržuje se v velikih jatah, tako da lahko naredijo precejšnjo škodo na žitnih in riževih poljih. Gnezdi na tleh.[/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Rod trupialov ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Icterus[/I]) obsega 20 vrst velikosti kosa. Naseljujejo S. in J. Ameriko.[/size]
[size=2]Samci so pogosto rumeno, oranžno in črno obarvani. Gnezdijo v umetnih spletenih gnezdih na drevju. So delni selivci.[/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]V rodu kravarjev ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Molothrus[/I]) je pet vrst velikih kot škorec. Živijo v J. Ameriki, obirajo zajedavce na živini, ki se pase.[/size]
[size=2]Samci so predvsem črno obarvani, samice so rjave. So gnezditveni zajedavci. Samica znese jajce v gnezdo druge ptice.[/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 16.10.2008 04:17:41

[size=2]ŠČINKAVCI ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Fringillidae[/I]), razen avstralske regije in Madagaskarja s preko 400 vrstami po vsem svetu razširjena družina 9 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="23 cm" w:st="on"]23 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk.[/size]
[size=2]V srednji Evropi je okrog 30 vrst. Prehranjujejo se predvsem s semeni, ki jih luščijo s svojimi kratkimi in močnimi kljuni.[/size]
[size=2]Samec in samica sta različno obarvana. Na leto imajo več legel. Gnezdo je podolgovato skrito v grmovju ali na drevju.[/size]
[size=2]Predstavniki (večino lahko vidimo tudi v Sloveniji):[/size]
[?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /][o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Ščinkavec [/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][o:p][/o:p][/size]
[size=2][o:p]Slika[/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Pinoža[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Zelenec[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Lišček[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Kalin[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Grilček[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Repnik[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Krivokljun[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Dlesk[o:p][/o:p][/size]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Ščinkavci so priljubljene hišne ptice, predvsem kanarčki. Leta 1478 so jih v Evropo prinesli Španci.[/size]
[P class=Msonormal style="MAR

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 12.11.2008 12:16:23

[size=2]TKALCI [I style="mso-bidi-font-style: normal"](Ploceidae), [/I]družina 10 – [?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" /][st1:metricconverter ProductID="20 cm" w:st="on"]20 cm[/st1:metricconverter] velikih (z okrasnimi peresi v repu tudi do [st1:metricconverter ProductID="70 cm" w:st="on"]70 cm[/st1:metricconverter]) ptic pevk z okrog 150 vrstami. [/size]
[size=2]Razširjeni so v stepah in savanah Afrike in j. Azije. [/size]
[size=2]Vrabca je človek zanesel po vsem svetu (vrabce danes uvrščamo v samostojno družino [I style="mso-bidi-font-style: normal"]Passeridae[/I]). So družabne ptice, številne ne živijo v kolonijah, v času gnezdenja so lahko pisano obarvani (predvsem samci).[/size]
[size=2]Z redkimi izjemami, kot je vrabec, si tkejo umetelno izdelana kroglasta, viseča gnezda.[/size]
[size=2]Predstavniki so: vrabci, vdovice ter pravi tkalci[/size]
[size=2][/size]
[FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif"][size=2]Vrabci [I style="mso-bidi-font-style: normal"](Passeridae),[/I] po vsem svatu razširjena družina 12 – [st1:metricconverter ProductID="20 cm" w:st="on"]20 cm[/st1:metricconverter] velikih, neizrazito obarvanih ptic pevk z ok. 25 vrstami (nekateri avtorji jih obravnavajo kot poddružino družine tkalcev.[/size]
[size=2]Imajo močan stožčast kljun, prehranjujejo se predvsem s semeni.[/size]
[size=2]Gnezdijo v drevesnih duplih ali spletajo gnezda v grmovju oz. zidovih. Naseljuje suha in topla območja Afrike in j. Azije, od koder so naselili zmerna območja Evrazije in Afrike.[/size]
[?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /][o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Skalni vrabec [I style="mso-bidi-font-style: normal"](Petronia petronia)[o:p][/o:p][/I][/size]
[I style="mso-bidi-font-style: normal"][o:p][size=2][/size][/o:p][/I]
[o:p][size=2]Slika[/size][/o:p]
[o:p][size=2][/size][/o:p]
[size=2]Domači vrabec ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Passer domesticus)[o:p][/o:p][/I][/size]
[I style="mso-bidi-font-style: normal"][o:p][size=2][/size][/o:p][/I]
[I style="mso-bidi-font-style: normal"][o:p]Slika[/o:p][/I]
[I style="mso-bidi-font-style: normal"][o:p][/o:p][/I]
[size=2]Poljski vrabec [I style="mso-bidi-font-style: normal"](Passer montanus)[/I][/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size][size=2]
[o:p][size=3][/size][/o:p]
Vdovice [I style="mso-bidi-font-style: normal"](Viduinae)[/I], poddružina okrog [st1:metricconverter ProductID="15 cm" w:st="on"]15 cm[/st1:metricconverter] velikih ptic pevk iz družine tkalcev.[/size]
[FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif"]Živijo v tropski Afriki. Samci imajo v času gnezdenja pisano obarvano perje z močno podaljšanimi in preoblikovanimi repnimi peresi.
Ne gradijo gnezd, jajca polagajo v gnezda astrild, mladiči imajo enako obarvana in oblikovana žrela kot mladiči krušnih staršev.
Do [st1:metricconverter ProductID="8 cm" w:st="on"]8 cm[/st1:metricconverter] je velika dominikanska vdovica ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Vidua macroura[/I]). Samec je belo črno obarvan z rdečim kljunom in ima do [st1:metricconverter ProductID="25 cm" w:st="on"]25 cm[/st1:metricconverter] dolga srednja repna peresa.[o:p][/o:p]
[o:p][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][/o:p]
[o:p]Slika[/o:p]
[o:p][/o:p]
[o:p][/o:p]
[size=2]Pravi tkalci[/size][/FONT][SPAN style="FONT-SIZE: 12pt; FONT-FAMILY: 'Times New Roman'; mso-fareast-font-family: 'Times New Roman'; mso-ansi-language: SL; mso-fareast-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA"][FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size=2] – okrog 70 vrst. Vaški tkalec ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Ploceus cucullatus[/I]) je velik okrog [st1:metricconverter ProductID="15 cm" w:st="o

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a nivela » 12.11.2008 12:45:58

[size=2]ASTRILDE ([I style="mso-bidi-font-style: normal"]Estrildidae[/I]), družina ptic iz podreda pravih pevk s 125 vrstami, ki živijo v stepah savanah in svetlih gozdovih Afrike, jv..Azije in Avstralije.[/size]
[size=2]Družabne, pogosto pisano obarvane ptice, ki gnezdijo v kroglastih gnezdih na drevju in grmovju.[/size]
[size=2]So priljubljene sobne ptice.[/size]
[size=2]Predstavniki so: gouldova amadina, zlata astrilda, tigrasta astrilda, zebrica, rižev ščinkavec in črnoglava nuna.[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Le nekaj predstavnikov:[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
Slika
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2]Slika[/size]
[size=2][/size]
[size=2][/size]
[size=2][/size]

Uporabniški avatar
nivela
 
Prispevkov: 2417
Pridružen: 16.12.2006 01:19:20
Kraj: Slovenija

Ptice

OdgovorNapisal/-a Puma XD » 27.10.2009 09:26:46

[color=red][size=6]Krivokljun[/size][/color]
(Latinsko ime:Loxia curvirostra)
Slika

Krivokljuna lahko zlahka prepoznamo po nenavadnem kljunu,katerega zgornji in spodnji del sta prekrižana.S pomočjo tako oblikovanega kljuna krivokljun iz borovih,jelkinih,smrekovih in macesnovih storžev spretno lušči semena,s katerimi se hrani.Mladi ptički imajo raven kljun tako kot ostali ptiči,zato jih morajo hraniti starši.Krivokljun ima eno najdaljših obdobij razmnoževanja med ptiči,in če je storžev v izobilju,se lahko pari skozi vse leto.Ko pa na nekem področju zmanjka hrane,krivokljuni,čeprav so to stalne ptice,preletijo velike razdalje,da bi našli prijaznejša področja z več hrane.Samica znese tri ali štiri zelenkasta jajca in jih vali sama,medtem ko za mladiče skrbita oba starša.Samci in samice krivokljuna se razlikujejo po barvi.Medtem ko so samci od oranžno do rdeče obarvani,so samice zelenkaste ali rumenkaste barve.



RAZŠIRJENOST:celotna Evropa,severna Azija,severna Afrika,Severna Amerika.

Uporabniški avatar
Puma XD
 
Prispevkov: 7585
Pridružen: 13.08.2007 07:20:37
Kraj: Nova Gorica

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Živali

cron